Ekstravisor

Najprej, zelo pomembno: vse primerjave in analize temeljijo na podatkih, ki so nam jih na našo prošnjo poslali iz vseh 26-ih slovenskih bolnišnic. Pred javno objavo tega projekta smo bolnišnicam znova poslali tiste podatke iz njihovih seznamov, ki smo jih uporabili v naših primerjavah in jih prosili, da svoje podatke ponovno potrdijo kot točne. V povratnih odgovorih nekaterih bolnišnic smo dobili nekatere dodatne, manjkajoče podatke – in zgolj eno opozorilo, da uporabljeni podatek ni točen; popravili smo ga.

V začetni fazi pošiljanja podatkov praviloma ni bilo težav – razen dveh izjem. Prva je UKC Maribor, kjer so se neprestano sklicevali na svoje transparentno poslovanje, pošiljali pa so nam maloštevilne kopije naročilnic, nato selekcionirane podatke po lastni presoji, za katere smo v prvih primerjavah s pogodbami ugotovili, da se podatki razhajajo, podatke v pdf obliki itn. Do podatkov smo prišli šele, ko je na direktorskem mestu dr. Gregorja Pivca zamenjal Janez Lavre, dr. med. Imamo zanesljive dokaze, da je moral nov v.d. direktorja UKC Maribor, oz. bolnišnična pravna služba, izdati celo sklep direktorju nabave, Petru Weissensteinerju, da nam pošljejo podatke v excel obliki, pa še potem se je zapletalo, saj so nam najprej poslali številke iz objavljenih javnih naročil – ne pa o dejanski nabavi. Druga takšna izjema je SB Nova Gorica. Zanimivo, da se je nekdanja vodja lekarne, preko katere so potekale nabave, Metka Štefančič, prav tako sklicevala na izjemno transparentno poslovanje – in prav tako kot mariborski UKC, so nam poslali najprej podatke/številke iz javnih naročil, ne pa podatkov o dejanskem številu in cenah nabavljenih pripomočkov. Zaplete in sezname podatkov, ki so se tudi v nadaljevanju razhajali, smo končno uskladili po kakšnem mesecu dni intenzivne komunikacije.

Z veliko večino bolnišnic pa problemov s pridobivanjem podatkov ni bilo. Velja izpostaviti bolnišnice v Novem mestu, na Jesenicah, Topolšici, Celju, Trbovljah, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Ptuju, Golniku, Kranju, OI….Naleteli pa smo na drugačne probleme: PB Begunje, na primer, nam ni želela poslati imena nekega proizvajalca, ker da ima to zapisano v pogodbi z dobaviteljem. Za pomoč smo se bili zato primorani obrniti na informacijsko pooblaščenko in šele z njeno odločb, da to morajo storiti, so nam iz Begunj posredovali želene podatke.

V dveh bolnišnicah, v Izoli in UKC Ljubljana, so se zanimivi zapleti začeli šele, ko smo jim začeli pošiljati naknadna, ciljana vprašanja. Iz Izole, s podpisom dr. Janija Derniča, smo dobili edini, bolj ali manj žaljiv odgovor; vseh želenih odgovor pa nam do konca našega dela niso poslali. UKC Ljubljana je tudi v tem primeru posebna zgodba. Brez problemov in izredno hitro smo dobili začetne sezname podatkov, ko pa smo začeli spraševati po dodatnih podatkih, razlagah in pogodbah, pa smo do odgovorov prišli mnogo težje – ali pa sploh ne. Dodatni problem so povzročali različni podatki na poslanih seznamih; nekega izdelka namreč na seznamu nabav ni bilo – bil pa je na njihovem seznamu vgrajenih pripomočkov. Ali: na računu, ki ga je nek izdelek plačal UKC Ljubljana, je bila za nekaj tisoč evrov nižja številka kot v poslanem seznamu nabav.

V analizah smo računali na štiri ali več decimalk natančno. V tabelah in grafih zaradi preglednosti nismo izpisali vseh.

Seveda ni bilo mogoče preveriti informacije ali imajo posamezne bolnišnice res dvojne evidence nabav – dejstvo je, da ima vsaka bolnišnica svoj računalniški sistem, posledično svoj način evidentiranja.

Še enkrat: naše primerjave in analize temeljijo na podatkih iz bolnišnic, vključujoč vse zgoraj opisane probleme.

Pri vseh 15-ih skupinah izdelkov – zdravila in 14 skupin medicinskih pripomočkov – so nam od začetnega selekcioniranja izdelkov, do uvršanja na skupni imenovalec in končnih primerjav, pomagali strokovnjaki. To so bili zdravniki, farmacevti, medicinske sestre, strokovnjaki za javno naročanje; vsak za skupino izdelkov, ki jih dnevno uporabljajo oz. z njo delajo.

Kot že rečeno, smo najprej vseh 26 bolnišnic zaprosili za sezname nabav posameznih skupin izdelkov v letu 2015 in prvem trimesečju v 2016- in sicer za podatke o: ceni/izdelek, letni količini nabave, letni vrednosti plačila, dobavitelju in proizvajalcu. Večinoma smo podatke dobili v excel tabelah; tam, kjer so nam jih poslali v formatu pdf, smo podatke s posebno računalniško aplikacijo pretvorili v excel. Prve selekcije smo opravili po kriterijih: cena/izdelek in visoka količina nabave. Tako dobljene rezultate smo nato dodatno selekcionirali s kriterijem medsebojne primerljivosti glede na lastnosti izdelka oz. farmakološke učinkovine zdravila. Tako smo dobili izdelke s skupnim imenovalcem – in šele te smo primerjali med seboj, po bolnišnicah, glede na ceno/izdelek. Cenovnim primerjavam smo nato dodali podatke o dobaviteljih in proizvajalcih in jih povezali v celotno analizo.

Posebno pozornost zaslužita dve skupini; zdravila in kolki; zaradi specifičnosti skupine je bila metoda raziskave temu prilagojena. Zato podrobneje o skupini zdravil:

Vseh 26 slovenskih bolnišnic smo zaprosili za podatke 162 različnih skupin zdravil, ki smo jih s pomočjo strokovnjaka/farmacevta izbrali iz celotne ponudbe zdravil v Sloveniji. Želeni podatki so vključevali: ATC5 kodo(mednarodna klasifikacija), naziv zdravila, nacionalno šifro zdravila, ceno na enoto mere, ime dobavitelja, ime proizvajalca, letno količino nabave in letno vrednost plačila v letu 2015 in prvem tromesečju 2016.

Zdravila iz poslanih seznamov nabav smo nato selekcionirali po kriteriju oz. skupnem imenovalcu: enaka ATC5 koda, enaka farmakološka oblika in teža na enoto mere. Različne enote mere – tablete, škatlice, injekcije – smo nato pretvorili na skupno enoto mere, to je na miligram ali mililiter. Zatem smo izločili tista zdravila, za katera so posamezne bolnišnice plačale najvišjo ceno. Tako smo dobili 40 skupin zdravil, ki smo jih znova selekcionirali po kriteriju najvišjih cenovnih nihanj v obravnavanem obdobju in neprimerljivosti farmakoloških učinkovin. Tako smo dobili 26 skupin zdravil, ki jih prikazuje tabela.

Na podlagi uradnih podatkov iz Švedske, kjer je bila na obisku naša ekipa, smo nato naredili še primerjavo cen nekaterih zdravil med Slovenijo in Švedsko.

Pomembno: analiza je narejena na osnovi poslanih podatkov bolnišnic. Pri popustih na ponujeno ceno v javnih razpisih , ki lahko znašajo celo do 70%, 90%, farmacevtske tovarne (in posredno dobavitelji) namreč želijo tajnost spogajanih cen.

Pri drugi zahtevni skupini, to so umetni kolki, smo se odločili, da cene po bolnišnicah prikažemo za celotni umetni kolk. Natančneje, za kolk, ki ga vgrajujejo ortopedi; že na začetku smo torej izločili travmatološke kolke. Ker pa 11 bolnišnic, ki imajo priznane ortopedske programe, nabavlja posamezne dele / deblo, glava, vložek, ponvica / ločeno, smo najprej sestavili posamezne kategorije umetnih kolkov v celoto – in jih nato cenovno primerjali po bolnišnicah. Umetne kolke smo sestavili po kriteriju t.i. zlatega standarda, ki ga praviloma uporablja tujina in glede na proizvajalce, ki so v slovenskih bolnišnicah najbolj prisotni.

Na koncu smo za enega izmed kolkov naredili tudi primerjavo s Finsko – in to na osnovi uradnih podatkov Univerzitetne klinike Coxa v Temperi, kjer je bila na obisku naša ekipa.