Brizge
Brizge so medicinski pripomočki za enkratno uporabo. Ločijo se glede na mililitre. Nadalje pa se delijo na dvo- ali trodelne brizge in brizge z luer lock ali luer slip nastavkom. Luer lock nastavek omogoča zaklep nastavka na brizgo z zasukom in s tem varno uporabo z viskoznimi tekočinami. Luer slip nastavek pa se samo natakne in omogoči lažji zdrs.
Zaradi nizke cene na izdelek tudi brizge na prvi pogled zbujajo vtis majhnega stroška za naročnike. A ker gre, seveda, za material množične uporabe v bolnišnicah, velike količine letne nabave predstavljajo velik strošek. Za brizge je letos država oz. Ministrstvo za javno upravo pripravilo centralni javni razpis – pričakovati je torej mogoče, da bodo cene v prihodnjem letu bolj uravnotežene oz. nižje.
PRIMERJAVA CEN
V primerjavo smo vključili brizge, ki so jih v letu 2015 slovenske bolnišnice nakupile v največji količini. Pri izboru izdelkov nas je vodila tudi klasifikacija brizg v skupnem javnem naročilu. Vključili smo tridelne z luer slip nastavkom, saj so bile te v nabavi bolnic najpogostejše in smo lahko zajeli večji nabor bolnic. Izjemoma smo pri brizgi perfuzor vzeli z nastavkom luer lock, ker so te najpogostejše.
Za razliko od drugih medicinskih pripomočkov, smo bili pri brizgah primorani ponekod zaokrožiti na 3 decimalke, da so razlike v cenah bolj razvidne.
BRIZGA 2ML LS TRIDELNA
Najvišja cena: PB Begunje 0,045 €; proizvajalec Becton Dickinson; dobavitelj Sanolabor.
Najnižja cena: UKC Maribor 0,018 €; proizvajalec Becton Dickinson; dobavitelj Medias International.
Zgornja primerjava torej kaže, da bi lahko PB Begunje pri eni brizgi privarčevala 3 cente, če bi jo plačala po ceni, po kateri jo je plačal UKC Maribor. Res pa je, da je PB Begunje nabavila 1500 tovrstnih brizg, UKC Maribor pa 507.000; sklepati je mogoče, da je na višjo ceno v PB Begunje vplivala majhna količina nabave.
Zanimivo pa je, da sta CZBO Šentvid pri Stični in PB Ormož nabavila znatno manjšo količino tovrstnih brizg, vendar po nižji ceni. PB Ormož je nabavil le 200 brizg, za njih pa je plačal 0,026 €.
BGP Kranj in B Postojna sta nabavila isto brizgo in približno enako količino,v obeh bolnišnicah je bil dobavitelj Sanolabor, proizvajalec pa Chirana. Sanolabor je v BGP Kranj, ki je nabavila za 800 več tovrstnih brizg kot B Postojna, uspel iztržiti za eno brizgo 24 % višjo ceno.
Potencialni prihranek vseh bolnišnic: skoraj 2 tisoč evrov.
Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno brizgo, so glede na skupno letno količino nabavljenih tovrstnih brizg,skupaj potrošile 16.565,96 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni, torej po ceni UKC Maribor, če bi torej nabavile brizge preko centraliziranega državnega nakupa, bi prihranile 1.973,50 € oziroma 12 %.
BRIZGA 5ML LS TRIDELNA
Najvišja cena: SB Jesenice 0,109 €; proizvajalec Codan; dobavitelj Kastor-M.D.
Najnižja cena: OI Ljubljana 0,020 €; dobavitelj PFM-S in enako:.
SB Murska Sobota 0,020 €; proizvajalec BD; dobavitelj Medias International.
Razlika v ceni ni presenetljiva glede na količino nabavljenih tovrstnih brizg. Na Jesenicah so nabavili le 200 brizg, na OI Ljubljana pa 64.000 – posledično so na Jesenicah plačali eno brizgo za 9 centov dražje.
Potencialni prihranek vseh bolnišnic: dobrih 8 tisoč evrov.
Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno brizgo, so glede na skupno letno količino nabavljenih tovrstnih brizg,skupaj potrošile 42.109,56 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni, torej po ceni OI Ljubljana, če bi torej nabavile brizge preko centraliziranega državnega nakupa, bi prihranile 8.335,00 € oziroma 20 %.
Enak izdelek, enaka količina – 100 % višja cena
Spodnja primerjava kaže zelo razširjeno prakso nabav medicinskih pripomočkov, ko različne bolnišnice nabavljajo enake izdelke od različnih dobaviteljev in proizvajalcev – vendar za občutno različne cene. Razlika v ceni, kot kaže spodnja primerjava, znaša kar 100 %, marsikdaj pa tudi več.
BGP Kranj in SB Murska Sobota sta nakupila popolnoma enako količino enake brizge (tridelna, 5ml, LS), vendar jo je BGP Kranj plačala 100 % dražje. V Kranju je bil dobavitelj Sanolabor in proizvajalec Chirana, v Murski Soboti pa dobavitelj Medias International, proizvajalec pa Becton Dickinson.
BRIZGA 10ML LS TRIDELNA
Najvišja cena: B Postojna 0,074 €; proizvajalec Troge; dobavitelj Sanolabor.
Najnižja cena: SB Izola 0,022 €; proizvajalec Chirana; dobavitelj Sanolabor.
Če bi OB Postojna plačala brizgo po ceni, ki jo je plačala SB Izola, bi pri eni brizgi privarčevala 5 centov. To bi bila lahko posledica različne količine nabavljenih brizg – B Postojna je namreč nabavila 12.500 tovrstnih brizg, SB Izola pa 58.600.
Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 26 tisoč evrov €.
Vse bolnišnice, ki so nabavile tovrstno brizgo, so skupaj potrošile 72.472,47 €. Če bi bolnišnice plačevale po najnižji ceni, torej po ceni SB Izola bi prihranile 26.788,44 € oziroma 37 %.
Bolnišnice, ki so količinsko nabavile več brizg kot bolnišnica z najnižjo ceno, bi lahko skupaj privarčevale 21.656,00 €. UKC Ljubljana je preplačal največ, skoraj 6.000 €.
BRIZGA 20ML LS TRIDELNA
Najvišja cena: URI Soča 0,127 €; proizvajalec Chirana; dobavitelj Kemofarmacija.
Najnižja cena: UKC Ljubljana 0,055 €; proizvajalec MEDCI; dobavitelj PFM-S.
Če bi URI Soča plačal brizgo po ceni, ki jo je plačal UKC Ljubljana, bi pri eni brizgi privarčeval 7 centov. Tudi tukaj je mogoče sklepati, da je na višjo ceno v Soči vplivala majhna količina - 85 tovrstnih brizg, UKC Ljubljana pa je nabavila 339.600 brizg.
Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 17 tisoč evrov €.
Če bi za vse bolnišnice potekala enotna nabava, preko centraliziranega javnega razpisa in bi tovrstne brizge nakupili po ceni, po kateri je eno brizgo plačal UKC Ljubljana, bi skupni prihranek znašal 17.535,18 € oziroma 22 %.
SKUPNI POTENCIALNI PRIHRANEK VSEH BOLNIŠNIC
Koliko bi vse slovenske bolnišnice privarčevale le pri štirih obravnavanih vrstah brizg, če bi brizge v letu 2015 plačevale po najnižjih cenah?
DOBAVITELJI
Večini bolnišnic sta v letu 2015 brizge dobavljala Sanolabor in Medias Internationational. Izjeme so bolnišnice, ki so nabavljale večinoma od drugih dobaviteljev – SB Nova Gorica je nabavljala od Gopharm, UKC Ljubljana in OI Ljubljana od PFM Medical S, SB Brežice in SB Trbovlje od Profarmakon International.
Spodnja tabela kaže prejemke brizg treh pomembnih dobaviteljev kot jih beleži Supervizor, podatki ne veljajo samo za plačila brizg.
Sanolabor spada med največje veledrogeriste – dobavitelje zdravil in medicinskih pripomočkov v Sloveniji. Že vrsto let ga vodi Marko Bokal, ki je sčasoma postal tudi največji delničar družbe. Med delničarji najdemo še Andreja Močana, ki je obenem lastnik dobaviteljskega podjetja Meditrade, bil pa je tudi solastnik Medilaba, radiološkega in diagnostičnega centra , katerega solastnika sta bila od 2005 do 2015 Damijan in Jure Janković, prek njunega podjetja Electa.
Direktor Sanolaborja Marko Bokal je bil v preteklosti mestni svetnik v MOL na listi Zorana Jankovića, še vedno je član Skupščine ZZZS. Sanolabor skupina ima tudi več podjetij v tujini: Sanol v Beogradu in Sanol H v Zagrebu ter BVS Commerce System v Beogradu. To podjetje pa si z Marjanom Dermastijo deli lastništvo podjetja Extra Lux, znanega iz afere dobavljanja pisarniškega materiala za MJU v 2010.
Sanolabor je od leta 2003 prejel za dobrih 433,9 milijonov javnih sredstev, v letu 2015 pa dobrih 40 milijonov.
Ljubljansko podjetje Medias International spada med tiste dobavitelje slovenskim bolnišnicam, ki so jim te v zadnjem desetletju plačale največ milijonov evrov. Podjetje le leta 1992 ustanovila Diana Dimnik, ki je nato leta 1995 izstopila iz lastništva, je pa vanj vstopilo ciprsko podjetje Promed Holding Ltd., ki je takoj naslednjega leta svoj delež prodalo Dragi Potočnik in Romani Maroša Kršmanc. Slednja je še istega leta izstopila iz lastništva, tako je edina lastnica ostala Draga Potočnik, ki je v 2012 svoj delež prodala Finforti Holdingu, ki ga obvladuje prav Diana Dimnik. Direktorica Medias International je bila vse od ustanovitve do lani, ko jo je nasledila Seneva Lovšin, ki pa je do takrat načelovala drugemu dobaviteljskemu podjetju Promed, ki je bil do lani še v lasti Diane Dimnik. Podjetje Medias International spada v skupino Finforti Holdinga, katerega lastnica je Diana Dimnik, sicer hči znanega lobista Boža Dimnika.
Medias International je od leta 2003 prejel slabih 118,6 milijonov evrov javnega denarja, v letu 2015 dobrih 12,8 milijonov evrov, od tega skoraj polovico od UKC Ljubljana in Onkološkega Inštituta Ljubljana.
PFM Medical S je slovenska podružnica nemškega proizvajalskega in distribucijskega PFM Medical AG iz Nemčije. PFM Medical S je leta 1992 ustanovil Janez Zimmermann, naslednjega leta sta solastnika postala Iztok Struna in Dietmar Karner, oba sta naslednjega leta svoj delež prodala nemškemu PFM Medical, leta 1998 pa je enako storil še Zimmerman. Od leta 2003 podjetje kot prokurist zastopa že omenjeni Karner, med leti 1994 in 1997 je bil poslovodja podjetja, direktorja pa sta od 2008 Erwin Georg Schneider in od 2009 Frank Klinker iz Nemčije.
PFM Medical S je od leta 2003 prejel slabih 6 milijonov evrov javnega denarja, v 2015 pa slabih 520.000 evrov.
Kemofarmacija je bila kot državno podjetje ustanovljena že pred slabimi šestdesetimi leti. Največji lastnik Kemofarmacije je farmacevtsko podjetje Celesio iz Stuttgarta iz Nemčije, 75 % lastnik Celesia pa je ameriško distribucijsko podjetje McKesson. Predsednik uprave Kemofarmacije je Davorin Poherc. Kemofarmacija je, skupaj s Salusom in Farmadentom, solastnica podjetja Nensi, ima pa tudi 51 % delež v dobaviteljskem podjetju Vitapharm, drugi lastnik je podjetje Galex, ki se ukvarja s proizvodnjo farmacevtskih preparatov. Vodja prodaje v Kemofarmaciji je Karolina Kobal Žvanut, ki je bila od 2000 do 2007 direktorica podjetja Gopharm, sedaj v lasti Farmadenta. V skupini podjetja Kemofarmacija je bilo od leta 2002 do leta 2006 najti farmacevtska in dobaviteljska podjetja iz Hrvaške, Romunije in Makedonije.
Kemofarmacijo, Salus, Farmadent in Gopharm je Agencija za varstvo konkurence osumila usklajenega delovanja pri določanju cen zdravil, ki so jih prodajali lekarniškim zavodom. Lani sta Salus in Kemofarmacija res bili spoznani za »krive« kartelnega dogovarjanja.
Kemofarmacija je od leta 2003 prejela dobrih 2,8 milijard evrov javnega denarja, v letu 2015 je teh prejemkov bilo za slabih 214 milijonov, samo od bolnišnic pa slabih 65,5 milijonov evrov.
Kastor Medical-Dental iz Ljubljane je leta 1990, skupaj z Luko Bemotom, ustanovila Metka Rotter Breskvar. Bemot je čez dve leti izstopil iz lastništva, leta 1994 pa je vanj vstopil Marko Rotter, ki je od leta 2005 direktor družbe. Metka Rotter Breskvar je nekdanja direktorica in dolgoletna prokuristka Kastorja. Kastor M.D., se pravi Metka in Marko Rotter, ima polovični lastniški delež v podjetju Kastor Inovacije, lastnik preostalih 50 % pa je Fikret Sabljič, ki je v lastništvo vstopil leta 2011, ko sta iz podjetja izstopili skrivnostni družbi iz Sejšelov in Belizeja (Medicoinvest Group Ltd. in Medfin Development Company Ltd.).
Od leta 2003 je Kastor M.D. prejel slabih 36,6 milijonov evrov javnega denarja, samo v letu 2015 pa dobrih 4,1 milijonov evrov.