Rokavice
Rokavice so medicinski pripomoček, ki so v prvi vrsti namenjene zaščiti pred okužbami tako zdravstvenega osebja kot tudi bolnikov. Gre za potrošni material, ki ima izredno nizko ceno, količine letne uporabe in seveda tudi nabave pa so ogromne. Zgolj za predstavo – največja slovenska bolnišnica, UKC Ljubljana, je v letu 2015 nakupila okrog 20 milijonov rokavic in zanje plačala slab milijon evrov. Vrednosti nakupa tega materiala postanejo visoke šele z veliko količino. Država je sicer z letošnjim letom pripravila prvi centralni javni razpis za rokavice, pričakovati je torej mogoče, da bodo cene v naslednjem letu poenotene in nižje.
Pri naši raziskavi smo rokavice razdelili v prvi vrsti po njihovi namembnosti. Najprej na kirurške in pregledne, nato pa še glede na material: lateks ali sintetične (iz materiala nitril, vinil ali neopren). Tako so v našo analizo vključene štiri vrste rokavic: kirurške, lateks nepudrane, kirurške sintetične nepudrane, pregledne lateks nepudrane in pregledne sintetične nepudrane rokavice.
PRIMERJAVA CEN
Primerjali smo tiste vrste rokavic, ki so jih v posamezni bolnišnici v letu 2015 nakupili količinsko največ. S tem smo izključili možnost izkrivljenega rezultata analize zaradi različnih presečnih obdobij javnih naročanj po bolnišnicah. V primerjavo smo vzeli vse velikosti rokavic , od XS-XL, saj so cene istega proizvajalca in dobavitelja za vse velikosti enake. V nekaj izjemah temu ni tako, kar bomo podrobneje navedli v analizi. Zaradi nizkih cen materiala pri podatkih o cenah uporabljamo tri decimalke; vse cene in letna plačila so v evrih.
Prazna prostora pri preglednih lateks, nesterilnih rokavicah, pri SB Jesenice in PB Vojnik, označujeta, da ti dve bolnišnici v letu 2015 nista nakupili takšnih rokavic. SB Jesenice je v letu 2015 kupovala le nitrilne in PVC pregledne, nesterilne rokavice ali pa pregledne sterilne. Sterilnih preglednih rokavic nismo primerjali, saj sterilnost pomembno vpliva na ceno.
PB Vojnik je v letu 2015 kupovala le nitrilne pregledne rokavice.
PREGLEDNE, LATEKS ROKAVICE
Pregledne rokavice so namenjene zaščiti v preiskovalnih postopkih. Uporabljajo se tako sterilne kot nesterilne. Primerjali smo le nesterilne, ker jih v bolnišnicah najpogosteje uporabljajo, poleg tega sterilnost rokavic pomembno vpliva na ceno.
Primerjava preglednih, lateks, nepudranih in tudi nesterilnih rokavic vključuje 24 bolnišnic.
Najvišja cena: Center za zdravljenje otrok Šentvid pri Stični – 0,081 €; proizvajalec: Shield Scientific; dobavitelj: Sanolabor
Najnižja cena: UKC Maribor – 0,028 €; proizvajalec Ampri; dobavitelj Matjaž Kavnik s.p.
SB Novo mesto (proizvajalec Ampri; dobavitelj: Matjaž Kavnik s.p.)
SB Brežice (proizvajalec: Supermax; dobavitelj: Paul Hartmann Adriatic)
Iz tabele lahko razberemo, da ima najvišjo ceno CZBO Šentvid pri Stični. Njihova cena je skoraj trikrat višja od cene rokavice v UKC Maribor, SB Novo mesto ali SB Brežice. Res pa je, da obstaja velika razlika v nabavljeni količini: CZBO Šentvid pri Stični je namreč v letu 2015 nabavil blizu 11 tisoč posameznih rokavic, kar je tretja najmanjša količina nakupa lateks preglednih rokavic, UKC Maribor pa je nakupil več kot 6,6 milijona rokavic. Več od UKC Maribor je kupil le še UKC Ljubljana, nekaj čez 8 milijonov posameznih rokavic.
Manj od CZBO Šentvid pri Stični sta nakupovala le še Klinika Golnik (1.000 rokavic) in B Sežana (180 rokavic), ki pa sta, zanimivo, imeli nižjo ceno kot CZBO Stična pri Šentvidu. Golnik je celo dosegel ceno 0,036 evra na lateks rokavico – po enaki ceni je na primer kupovala tudi SB Celje, ob tem, da je njena količina nakupljenih rokavic 3 milijone.
VEČJA KOLIČINA – A BREZ VPLIVA NA CENO
Iz primerjave je mogoče zaključiti, da slovenske bolnišnice ne nakupujejo po generalnem pravilu: večja količina-nižja cena. Bolnišnice, ki imajo dobro pogajalsko izhodišče za nakup čim cenejših rokavic, tega potenciala ne izkoristijo. Dober primer je največja bolnišnica v Sloveniji, UKC Ljubljana, ki z najvišjo količino nabavljenih lateks rokavic, kar 8 milijonov, ni dosegla najnižje cene med bolnišnicami. Najnižjo ceno so imeli UKC Maribor, SB Novo mesto in SB Brežice, za 0,1 centa nižjo kakor UKC Ljubljana. A pri ljubljanski količini nakupljenih rokavic to pomeni 8 tisoč evrov potencialnega prihranka samo pri tovrstnih rokavicah. Kot je razvidno v spodnji tabeli, je celo bolnišnica PB Ormož, s 60 tisoč nakupljenimi rokavicami v letu 2015, uspela doseči ceno 2,9 centa.
Potencialni prihranek vseh bolnišnic: blizu 100 tisoč evrov
Če bi torej vse slovenske bolnišnice nabavile lateks pregledne rokavice po ceni, ki so jo zanje plačali UKC Maribor, SB Novo mesto ali SB Brežice, bi plačale 98.454,86 € manj.
Največji delež potencialnega prihranka bi lahko prispevala SB Celje, ki je kupovala lateks pregledno rokavico po ceni 3,5 centa (proizvajalec Hygonorm, dobavitelj Dentacom). Glede na ceno iz UKC Maribor/SB Novom mesto/SB Brežice so le pri tej skupini rokavic - nakupili so jih dobre 3 milijone - preplačali 21 tisoč evrov, kar predstavlja 20% njihove letne vrednosti za primerjane rokavice.
Glede na najnižjo ceno pa je, primerjano v odstotkih, tovrstne rokavice najbolj preplačal CZBO Šentvid pri Stični, ki bi lahko prihranil 66% letnega plačila rokavic, kar pomeni slabih 600 €.
RAZPRŠENA NABAVA - VIŠJE CENE
Primerjava kaže tudi izrazito razpršenost nabavljanja preglednih lateks rokavic v nekaterih bolnišnicah od različnih dobaviteljev in proizvajalcev, čeprav bi združen nakup in s tem višja količina lahko pripomogla k nižji ceni. Izstopata UKC Ljubljana in SB Brežice. Kot rečeno, smo v začetno tabelo vključili le rokavice, ki so jih bolnišnice nakupile v največjih količinah, UKC Ljubljana in SB Brežice pa sta poleg te največje količine (SB Brežice 193 tisoč rokavic od Paul Hartmanna in UKC Ljubljana čez 8,3 milijona rokavic od Abene - Helpi) kupili še veliko količino rokavic - od drugih dveh proizvajalcev.
Brežice so , poleg Paula Hartmanna, kupile še 325 tisoč rokavic od Ortolaba in Matjaža Kavnika – in to po ceni za 0,2 centa višji kot od Paul Hartmanna – po ceni 0,030 €.
UKC Ljubljana je, poleg 8,3 milijona rokavic od Abene Helpi, kupil še približno 4 milijone rokavic od Sanolaborja (proizvajalec Maimed) in 955 tisoč rokavic od Kemofarmacije (proizvajalec Semperit). Tako Sanolaborju kot Kemofarmaciji pa je UKC Ljubljana plačal višjo ceno kot Abena – Helpi (2,9 centa). Sanolaborju je plačal 3,1 cent za rokavico, Kemofarmaciji pa 4,1 centa.
Če natančneje pogledamo v podatke UKC Ljubljana, lahko opazimo, da ta razdelitev nabave rokavic na tri proizvajalce pravzaprav sovpada z delitvijo rokavic v tej bolnišnici na gladke rokavice in grobe. Abena-Helpi je UKC Ljubljana dobavil le gladke rokavice, Sanolabor in Kemofarmacija pa le grobe rokavice. Gladkost in grobost rokavice se deli glede na teksturo rokavice na konici prstov. Takšne razvrstitve večina bolnišnic ne pozna, z njo smo se srečali le še v PB Idriji – slednja je nakupovala gladke rokavice od dobavitelja Sanolabor, proizvajalca Maimed.
Zato je toliko bolj zanimiv vpogled v katalog rokavic proizvajalca Abena: prodajajo tako gladke kot grobe rokavice. Enako velja za proizvajalca Maimed, dobavitelj je Sanolabor. PB Idrija je namreč v letu 2015 od Sanolaborja kupila gladke lateks pregledne rokavice, UKC Ljubljana pa dobre 4 milijone grobih lateks preglednih rokavic.
Ključno vprašanje: zakaj UKC Ljubljana ni nabavil vseh 13 milijonov preglednih lateks rokavic od enega proizvajalca in enega dobavitelja, si s tem zagotovil boljše pogajalsko izhodišče in posledično nižje cene ?
ISTI PROIZVAJALEC, ISTI DOBAVITELJ - RAZLIČNE CENE
Na primeru preglednih lateks rokavic lahko tudi opazimo, po kako različnih cenah en sam dobavitelj dobavlja bolnišnicam rokavice, kjer se, glede na podobno količino, ta ne bi smela razlikovati v tolikšni meri. Vse to zgovorno priča o volji in sposobnosti vodstev bolnišnic oz. njihovih nabavnih služb, da si spogajajo ali ne spogajajo nižje cene.
Spodnja tabela prikazuje cene rokavic proizvajalca Maimed in dobavitelja Sanolabor v štirih različnih slovenskih bolnišnicah. V dveh – B Postojna in PB Idrija – so v letu 2015 kupili podobno količino preglednih lateks rokavic, vendar je cena pri tisti, ki jih je kupila večje število za več kot cent višja. Takšna razlika deluje zanemarljivo samo na videz, saj ob večjih nabavljenih količinah pomeni kar pomembno višja plačila dobaviteljem.
PREGLEDNE, SINTETIČNE ROKAVICE
Lateks material je alergen, zato večina bolnišnic nakupuje tudi sintetično različico preglednih rokavic, ki jih uporablja v primeru, da je na lateks alergično bodisi zdravstveno osebje, bodisi bolnik.
V primerjavo smo vzeli sintetične pregledne rokavice, ki so jih po bolnišnicah nakupili količinsko največ. Te je v letu 2015 nakupilo 24 slovenskih bolnišnic, dve bolnišnici sta iz te primerjave izpadli: in sicer PB Begunje in PB Ormož, ki sta v tem obdobju kupili le lateks pregledne rokavice. V večini primerov bolnišnic so nakupovali rokavice iz materiala nitril.
Najvišja cena: PB Idrija – 0,157 €; proizvajalec: Kimberly Clark; dobavitelj: Sanolabor
Najnižja cena: UKC Maribor – 0,028 €; proizvajalec: Ampri; dobavitelj: Matjaž Kavnik s.p.
SB Novo mesto (proizvajalec: Supermax; dobavitelj: Paul Hartmann Adriatic)
Najnižjo ceno sta v letu 2015 dosegli UKC Maribor in SB Novo mesto – obe bolnišnici sta nakupili nekaj več kot 400 tisoč posameznih sintetičnih preglednih rokavic.
Idrija je od Sanolaborja kupila le 300 tovrstnih nitrilnih rokavic, kar je najmanjše število nakupljenih nitrilnih preglednih rokavic.
Če pogledamo drugo najvišjo ceno, to je cena BGP Kranj, so za eno nitrilno rokavico proizvajalca Shield Scientific in dobavitelja Sanolabor odšteli blizu 10 centov, nakupili so jih 8.000. Obenem je bolnišnica Ptuj, ki je nakupila pol manj rokavic kot BGP Kranj, plačala za več kot pol nižjo ceno – 3,4 centa na rokavico. Podrobnejšo sliko razmerja med količino in ceno prikazuje spodnji graf.
Iz grafa je jasno razvidno, da bolnišnice, ki so kupile nad milijon enakih sintetičnih rokavic (to so SB Celje, SB Izola, SB Jesenice in UKC Ljubljana), niso imele najnižjih cen. Njihove cene na rokavico so se gibale od 3,5 do 5 centov na rokavico, medtem ko so bolnišnice z najnižjimi cenami sintetično rokavico kupovale za manj kot 3 cente.
Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 116 tisoč evrov
Če bi torej vse bolnišnice kupovale sintetične rokavice po ceni iz SB Novo mesto ali UKC Maribor, torej po ceni 2,8 centa, bi skupaj prihranile 116.639,79 €.
Od tega bi lahko največ prihranil UKC Ljubljana, nekaj več kot 31 tisoč evrov, blizu 30 tisoč evrov bi prihranili tudi bolnišnici SB Jesenice in SB Izola. Vse tri omenjene bolnišnice so kupile rokavice od podjetja Sanolabor.
ENAKA ROKAVICA, XL VELIKOST – VIŠJA CENA ALI DRUG DOBAVITELJ
Kot rečeno, bi cene rokavic praviloma morale biti enake za vse velikosti. Primerjava pa pokaže, da to za vse bolnišnice ne velja - na primer v SB Jesenice, SB Murska Sobota ,B Sežana, UKC Ljubljana in SB Celje so XL rokavice dražje od ostalih. V SB Celje je poleg tega mogoče opaziti še eno zanimivost: XL rokavice so kupili od drugega dobavitelja kot vse ostale. Podatki: 1,2 milijona rokavic so nakupili od dobavitelja Dentacom in to rokavice vseh velikosti, od S do L. Nitrilne rokavice velikosti XL, in sicer 200.000 rokavic, pa so kupili od drugega dobavitelja, to je Kemofarmacije, proizvajalec je Semperit.
KIRURŠKE LATEKS ROKAVICE
Kirurške rokavice so sterilne in pakirane v paru. V manjši meri jih zdravstveno osebje uporablja pri postopkih, kjer je potrebno sterilno okolje (zato jih nakupujejo tudi Psihiatrične bolnišnice), najpogosteje pa pri operativnih posegih. Tudi te rokavice bolnišnice v največji meri kupujejo iz lateks materiala, sintetične pa v primeru, da je nekdo od udeležencev pri posegu alergičen na lateks.
Cene kirurških rokavic se torej, za spremembo od preglednih, nanašajo na en par rokavic.
Kirurške lateks rokavice so v letu 2015 nabavili v 24 slovenskih bolnišnicah, iz primerjave sta torej izvzeti CZBO Šentvid pri Stični in PB Ormož.
Najvišja cena: OB Valdoltra – 0,891 €; proizvajalec: Ansell; dobavitelj: Sanolabor
Najnižja cena: SB Slovenj Gradec – 0,341 €; proizvajalec: Hartmann; dobavitelj: Paul Hartman Adriatic
Med najdražjimi kirurškimi lateks rokavicami so rokavice proizvajalca Ansell, ki jih dobavlja podjetje Sanolabor. Vse Sanolaborjeve rokavice so namreč dražje od 0,5 €, Sanolabor pa jih dobavlja mnogim specialističnim bolnišnicam (PB Begunje, PB Vojnik, OI Ljubljana, B Topolšica, BGP Kranj, B Postojna). Izstopajo pa tiste bolnišnice, ki so si, kljub relativno majhni količini nabavljenih rokavic, zagotovile relativno nizke cene. Takšna primera sta Klinika Golnik, ki je nakupila 4 tisoč parov rokavic od podjetja Combic, proizvajalca Chemil, po ceni 0,37 € na par rokavic ter URI Soča, ki je kupila dobrih 3.000 rokavic prav tako za 0,37 € za par, dobavitelj in proizvajalec istočasno je bil Paul Hartmann.
Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 108 tisoč evrov
Če bi vse slovenske bolnišnice kupovale kirurške lateks rokavice po slovenjgraški ceni, bi lahko v letu 2015 skupaj prihranile 108.067,00 €.
KIRURŠKE SINTETIČNE ROKAVICE
Kirurške sintetične rokavice (iz nitrilnega materiala), ki so tudi sterilne in pakirane v paru, je v letu 2015 nakupilo 14 slovenskih bolnišnic.
Najvišja cena: OI Ljubljana – 3,66 €; proizvajalec: Ansell; dobavitelj: Sanolabor
Najnižja cena: SB Nova Gorica – 0,852 €; proizvajalec: Mercator Medical; dobavitelj: Iris, Mednarodna trgovina
Onkološki inštitut v Ljubljani je torej, kot je mogoče razbrati, kupoval štirikrat dražje rokavice kot SB Nova Gorica z najnižjo ceno, zopet je dobavitelj najdražjih rokavic Sanolabor. Na tem mestu je vseeno potrebno poudariti, da gre za nadstandardne nitrilne rokavice, ki se imenujejo Derma Shield, in so namenjene tako tistim, ki so alergični na lateks, obenem nudijo dodatno zaščito ob vbodih.
Potencialni prihranek vseh bolnišnic: 24 tisoč evrov
Če bi vseh 13 slovenskih bolnišnic kupovalo sintetične kirurške rokavice po ceni SB Nova Gorica, bi lahko prihranile 24.025,75 €.
Pri sintetičnih kirurških rokavicah posebej izstopa dobavitelj Simps's v SB Jesenice. Isti dobavitelj je 50 parov sintetičnih rokavic tudi SB Novo mesto, samo Jesenicam pa opaznejše število rokavic – in sicer 450 parov. Od teh pa kar 300 parov rokavic, velikosti XS, v seznamu nabav jeseniške bolnišnice nosi oznako: »samo za dr. Tušar.« Gre za dr. Sandro Tušar, državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje.
SKUPNI POTENCIALNI PRIHRANEK BOLNIŠNIC: VEČ KOT 345 TISOČ EVROV
Če ob koncu potegnemo črto pod preplačila slovenskih bolnišnic, lahko ugotovimo, da bi v letu 2015 zgolj v štirih obravnavanih podskupinah rokavic (s tem, da smo upoštevali le največje količine) slovenske bolnišnice skupaj potencialno prihranile 347.187,40 evrov.
DOBAVITELJI
Med dobavitelji štirih analiziranih skupin rokavic izstopa majhno podjetje – Matjaž Kavnik, s.p. Slovenskim bolnišnicam dobavlja namreč največji delež tistih rokavic, ki smo jih primerjali – kar 24 %. Drugi največji dobavitelj med analiziranimi rokavicami je podjetje Sanolabor (21% ), ki rokavice, kot smo videli v primerjavah, te dobavlja po višjih cenah od ostalih.
Od celotnih 347 tisoč evrov preplačil za štiri vrste analiziranih rokavic so bolnišnice namreč največji delež preplačale prav Sanolaborju, in sicer več kot 50%, to skupaj pomeni skoraj 180 tisoč evrov.
Spodnja tabela kaže celotne prejemke dobaviteljev, kot jih beleži Supervizor in ne samo za rokavice.
Abena-Helpi je nastala leta 2013. Večinski lastnik podjetja je danski holding Institutions Holding, ki deluje kot podružnica Abena Holdinga, danskega proizvajalca z dolgoletno tradicijo. Ostale lastnice pa so Karmen Bolta, Urška Čerček in Maja Weiss, slednja je od ustanovitve tudi direktorica podjetja. V nadzornem svetu je Jurij Marko Čerček ter Lars Neertoft in Preben Terp-Nielsen iz danskega mesta Aabenraa. Abena-Helpi je torej hčerinska družba danske Abene, a je delno tudi slovenska. Kot piše na spletni strani podjetja, je bila Abena-Helpi ustanovljena na podlagi dolgoletnega sodelovanja Abene International in Helpy-ja, še enega dobaviteljskega podjetja. Lastnik Helpy-ja je Jurij Marko Čerček, ki je tudi prokurist podjetja, direktorica je Maja Weiss, prokuristka pa Urška Čerček.
Abena-Helpi je od leta 2013 prejela že dobrih 1,8 milijona evrov javnih sredstev, lani pa slabih 820.000 evrov.
Podjetje iz okolice Maribora je nastalo leta 2010, v njem pa zraven Matjaža Kavnika kot prokuristka deluje še Stanislava Kavnik. Ta je sicer do leta 2010 imela svoj s.p. z enakim imenom – Izdelava predmetov iz PE folije, Stanislava Kavnik s.p., v katerem pa je kot prokurist deloval ravno Matjaž Kavnik. Ta je pred dvema letoma ustanovil še podjetje Kavnik d.o.o.
Matjaž Kavnik je od leta 2011 prejel že slabih 4,6 milijonov evrov javnih sredstev, lani je tega bilo za dobrih milijon evrov.
Sanolabor spada med največje veledrogeriste – dobavitelje zdravil in medicinskih pripomočkov v Sloveniji. Že vrsto let ga vodi Marko Bokal, ki je sčasoma postal tudi največji delničar družbe. Med delničarji najdemo še Andreja Močana, ki je obenem lastnik dobaviteljskega podjetja Meditrade, bil pa je tudi solastnik Medilaba, radiološkega in diagnostičnega centra , katerega solastnika sta bila od 2005 do 2015 Damijan in Jure Janković, prek njunega podjetja Electa.
Direktor Sanolaborja Marko Bokal je bil v preteklosti mestni svetnik v MOL na listi Zorana Jankovića, še vedno je član Skupščine ZZZS. Sanolabor skupina ima tudi več podjetij v tujini: Sanol v Beogradu in Sanol H v Zagrebu ter BVS Commerce System v Beogradu. To podjetje pa si z Marjanom Dermastijo deli lastništvo podjetja Extra Lux, znanega iz afere dobavljanja pisarniškega materiala za MJU v 2010.
Sanolabor je od leta 2003 prejel za dobrih 433,9 milijonov javnih sredstev, v letu 2015 pa dobrih 40 milijonov.
Kemofarmacija je bila kot državno podjetje ustanovljena že pred slabimi šestdesetimi leti. Največji lastnik Kemofarmacije je farmacevtsko podjetje Celesio iz Stuttgarta iz Nemčije, 75 % lastnik Celesia pa je ameriško distribucijsko podjetje McKesson. Predsednik uprave Kemofarmacije je Davorin Poherc. Kemofarmacija je, skupaj s Salusom in Farmadentom, solastnica podjetja Nensi, ima pa tudi 51 % delež v dobaviteljskem podjetju Vitapharm, drugi lastnik je podjetje Galex, ki se ukvarja s proizvodnjo farmacevtskih preparatov. Vodja prodaje v Kemofarmaciji je Karolina Kobal Žvanut, ki je bila od 2000 do 2007 direktorica podjetja Gopharm, sedaj v lasti Farmadenta. V skupini podjetja Kemofarmacija je bilo od leta 2002 do leta 2006 najti farmacevtska in dobaviteljska podjetja iz Hrvaške, Romunije in Makedonije.
Kemofarmacijo, Salus, Farmadent in Gopharm je Agencija za varstvo konkurence osumila usklajenega delovanja pri določanju cen zdravil, ki so jih prodajali lekarniškim zavodom. Lani sta Salus in Kemofarmacija res bili spoznani za »krive« kartelnega dogovarjanja.
Kemofarmacija je od leta 2003 prejela dobrih 2,8 milijard evrov javnega denarja, v letu 2015 je teh prejemkov bilo za slabih 214 milijonov, samo od bolnišnic pa slabih 65,5 milijonov evrov.
Kastor Medical-Dental iz Ljubljane je leta 1990, skupaj z Luko Bemotom, ustanovila Metka Rotter Breskvar. Bemot je čez dve leti izstopil iz lastništva, leta 1994 pa je vanj vstopil Marko Rotter, ki je od leta 2005 direktor družbe. Metka Rotter Breskvar je nekdanja direktorica in dolgoletna prokuristka Kastorja. Kastor M.D., se pravi Metka in Marko Rotter, ima polovični lastniški delež v podjetju Kastor Inovacije, lastnik preostalih 50 % pa je Fikret Sabljič, ki je v lastništvo vstopil leta 2011, ko sta iz podjetja izstopili skrivnostni družbi iz Sejšelov in Belizeja (Medicoinvest Group Ltd. in Medfin Development Company Ltd.).
Od leta 2003 je Kastor M.D. prejel slabih 36,6 milijonov evrov javnega denarja, samo v letu 2015 pa dobrih 4,1 milijonov evrov.
Podjetje s sedežem v Trzinu sta leta 1990 ustanovila Slavica in Živko Savič, oba sta prokurista podjetja, direktor Simps's-a pa je Vladimir Miličević, ki je od 2007 tudi zastopnik v dobaviteljskem podjetju Alamed, katerega lastnica je Katja Miličević. Podjetje Simps's, Živko Savič in Vladimir Miličević so lastniki hrvaškega podjetja Simps' S, katerega zastopnika sta ravno Miličević, ki je direktor, in Savič, ki je prokurist.
Simps's je od leta 2003 dobil dobrih 58,7 milijonov evrov javnih sredstev, lani pa za dobrih 4,9 milijonov evrov.
Dentacom je nastal leta 1990 in ima svoj sedež v Vojniku. Ustanovili so ga Jože, Vlasta in Edvard Vrtačnik, vendar je slednji leta 2001 izstopil iz lastništva. Leta 2010 sta enako storila tudi Jože in Vlasta Vrtačnik, lastnik Dentacoma je tako v celoti postalo podjetje Klash, svetovanje in investiranje, katerega lastnica in direktorica je vse od njegove ustanovitve v 2010 Vlasta Vrtačnik. Od 2003 je direktorica Dentacoma Vlasta Vrtačnik, prokurist pa je Jože Vrtačnik, ki je pred tem od leta 1990 bil direktor podjetja. Vlasta Vrtačnik je prek svojega podjetja Klash še lastnica podjetja Duriela za svetovanje in investiranje.
Dentacom je od leta 2003 prejel za slabih 6 milijonov evrov javnih sredstev, v 2015 pa slabih 511.000 evrov.