Kolki
V slovenskih bolnišnicah je bilo lani po podatkih ZZZS opravljenih 4.047 operacij kolka. Ortopedski program vstavljanja popolnih kolčnih endoprotez (v nadaljevanju »umetni kolk«) opravlja 11 javnih bolnišnic, in sicer UKC Ljubljana in Maribor, SB Novo mesto, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Nova Gorica, Ptuj, Jesenice, Celje, Brežice, Ortopedska klinika Valdoltra; v Trbovljah in Izoli vgrajujejo samo travmatološke kolke.
Čakalne dobe za ta poseg se po podatkih NIJZ povečujejo. Septembra 2016 je bila povprečna čakalna doba daljša kot eno leto (381 dni), najkrajša v SB Slovenj Gradec (243 dni), najdaljša pa v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina (901 dan), ki je zasebna bolnišnica. Nad dopustno čakalno dobo čaka 263 bolnikov ali dobra petina (22%) vseh čakajočih na ta poseg.
ZLATI STANDARD (METODOLOGIJA PRIMERJAV)
Bolnišnice v Sloveniji, ki izvajajo ortopedski program vstavljanja umetnih kolkov, se odločajo za različne sestavne dele, kupujejo jih pri različnih proizvajalcih prek različnih posrednikov in po različnih cenah.
Analiza javnozdravstvenih stroškov po različnih ustanovah ter cen in zaslužkov pri različnih dobaviteljih oz. proizvajalcih pokaže velike razlike.
Za lažji prikaz in boljšo primerjavo smo celotni kolk sestavili iz posameznih delov po načelu zlatega standarda, ki je najbolj uporabljen v tujini, tudi v primerljivih sosednjih državah. Zlati standard umetnega kolka v tej podatkovni raziskavi tvorijo: brez-cementno deblo in ponvica, polietilenski vložek in kovinska ali keramična glava.
PRIMERJAVA CEN
V prikaz smo vključili podatke enajstih bolnišnic s priznanim ortopedskim programom endoproteze kolkov.
Uporabili smo podatke za kolčne elemente, ki jih slovenske bolnišnice največ vgrajujejo, to pa so vsadki proizvajalcev Zimmer, Lima in Biomet. Upoštevali smo podatke proizvajalcev za 10- in 15-letno preživetje posameznih delov umetnih kolkov.
Tako določen zlati standard nam je omogočil primerjavo cen umetnega kolka kot ga različni proizvajalci (dobavitelji) dosegajo v različnih bolnišnicah.
Zgornja primerjava cen kaže predvsem na visoko preplačilo umetnih kolkov v SB Nova Gorica. V nadaljevanju sledi primerjava cen po posameznih vrstah umetnega kolka.
1. KOLK: POLIETILENSKI VLOŽEK – KOVINSKA GLAVA
Najvišja cena: SB Nova Gorica - 1.818,29 €; proizvajalec: Lima; dobavitelj: Primsell
Najnižja cena: SB Jesenice – 1.061,02 €; proizvajalec: Lima; dobavitelja: Lima Corporate.
Če bi SB Nova Gorica plačala umetni kolk istega proizvajalca Lima po ceni, ki jo je plačala SB Jesenice, bi pri enem kolku prihranila 757,27 €.
SB Nova Gorica je dobavitelju Primsell plačala za kolk 71 % več kot SB Jesenice, ki je kolk kupila neposredno od proizvajalca Lima oz. njegovega podjetja Lima Corporate.
Letno preplačilo: več kot 58.000 EUR
Če torej ceno tega kolka pomnožimo s številom posegov vgradnje popolnega kolka, ki so jih v letu 2015 opravili v SB Nova Gorica – teh pa je bilo po podatkih ZZZS 77 - dobimo podatek, da so za kolke plačali 140.008 EUR ali 58.309,46 € več, kot je za enake kolke plačala SB Jesenice.
2. KOLK: POLIETILENSKI VLOŽEK - KERAMIČNA GLAVA
Najvišja cena: SB Nova Gorica – 2.039,33 €; proizvajalec: Lima; dobavitelj: Primsell
Najnižja cena: SB Jesenice – 1.237,72 € ; proizvajalec: Lima; dobavitelj: Lima Corporate
Če bi SB Nova Gorica plačala umetni kolk istega proizvajalca Lima po ceni, ki jo je plačala SB Jesenice, bi pri enem kolku prihranila 801,61 €.
SB Nova Gorica je dobavitelju Primsell plačala za kolk 65 % več kot SB Jesenice, ki je kolk kupila neposredno od proizvajalca Lima oz. njegovega podjetja Lima Corporate.
3. KOLK: KERAMIČNI VLOŽEK - KERAMIČNA GLAVA
Poleg posegov po zlatem standardu, bolnišnice vgrajujejo bolnikom tudi t.i. keramične kolke. Pri tem uporabljajo keramični vložek in keramično glavo ob enakem, brezcementnem deblu in ponvici. Keramični elementi so opredeljeni kot višji standard, vgrajujejo se pri mlajših ljudeh in so tudi dražji. Storitev s takšnim materialom alternativno opravlja osem od enajstih bolnišnic s priznanim ortopedskim programom zamenjave kolka.
Najvišja cena: SB Nova Gorica – 2.586,82 €; proizvajalec: Lima; dobavitelj: Primsell
Najnižja cena: SB Celje – 1.515,40 €; proizvajalec: Lima; dobavitelj: Lima Corporate
Če bi SB Nova Gorica keramični kolk nabavila po ceni, ki jo je zanj plačala SB Celje, bi plačala 1.071,42 € manj – ta razlika pa je že cena enega umetnega kolka s kovinsko glavo (zlati standard).
Drugo najvišjo ceno keramičnega kolka je plačal UKC Ljubljana, in sicer 2.122,59 € za kolk. Proizvajalec je Implant Cast, dobavitelj pa J. S. Evro Medical Company. Če bi UKC Ljubljana nabavila keramični kolk po ceni SB Celje, bi plačala 607,19 € manj.
4. KOLK: S CONTINUUM ČAŠICO
Dve bolnišnici, UKC Ljubljana in UKC Maribor, sta poleg vseh omenjenih kolkov nabavili tudi večjo količino Continuum čašic proizvajalca Zimmer, dobavitelja Mark Medical. Gre za brez-cementno ponvico višjega cenovnega razreda, zaradi uporabe posebnega materiala – »trabecular metal«. Continuum čašica se uporablja tako za revizijo (ponovna zamenjava umetnega kolka), kot tudi za vstavljanje popolnih umetnih kolkov. V UKC Ljubljana so nakupili 24 Continuum čašic, v UKC Maribor 34 tovrstnih čašic, cena te čašice je v obeh bolnišnicah podobna – od 1015 do 1017 €. Ceno sestavljenega popolnega kolka iz Continuum čašice in pripadajočih ostalih delov (deblo, glava in poseben vložek z imenom Longevity) prikazuje spodnja tabela.
Pri tem je zanimivo, da specialistična Ortopedska bolnišnica Valdoltra, ki izmed slovenskih bolnišnic naredi največ revizij in vgradi največ popolnih kolkov, ne nabavlja in ne vgrajuje dragih kolkov s Continuum čašico.
ANOMALIJE V CENOVNI IN NABAVNI POLITIKI
Primerjave pokažejo več anomalij pri cenovni in nabavni politiki. Nekateri primeri, kot je recimo dolgoletni dobavitelj umetnih kolkov Primsell, ki je SB Nova Gorica dobavljal kolke za kar več kot 70% višjo ceno, vodijo v sklepanje o trdnih medsebojnih povezavah med vodstvi bolnišnic oziroma njihovih nabavnih službah ter dobaviteljskimi podjetji.
Primerjave kažejo na nižje cene v tujini, pa tudi na povsem drugačne sisteme nabav, ki zagotavljajo nakupe neposredno od proizvajalcev ter v večjih količinah, kar vse vpliva na pogajalska izhodišča za doseganje nižjih cen. V nadaljevanju pojasnjujemo te ugotovitve.
LJUBLJANA: RAZPRŠENA NABAVA DVIGA CENE V NEBO
Za primerjavo smo vzeli nabavo v dveh bolnišnicah, ki vgradita največ popolnih kolkov, to sta OB Valdoltra in UKC Ljubljana.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v letu 2015 vgrajevala umetne kolke 9 proizvajalcev, ki jih je nabavila od 9 dobaviteljev. Vendar sta dobrih 70% nabav zagotovila zgolj dva proizvajalca – Zimmer in Lima (dobavitelja Mark Medical in Lima Corporate).
UKC Ljubljana je leta 2015 uporabljala kolčne proteze 12 proizvajalcev, nakupovala jih od 8 dobaviteljskih podjetij. Največji delež letne vrednosti nabave, 28 %, zavzema proizvajalec Stryker, dobavitelj tega proizvajalca je Impakta Ortomed. Naslednji količinsko največji proizvajalec pa predstavlja komaj 15% njihove letne nabave kolkov, to je proizvajalec Smith&Nephew, dobavitelj J.S. Evro-Medical.
Nižje cene je dosegla OB Valdoltra, ki je nabavila večji delež sestavnih delov kolkov pri manjšem številu proizvajalcev in dobaviteljev. Analiza kaže, da razpršenost nabave lahko pomembno dviga ceno.
VPLIV VEČJE KOLIČINE NA CENO
a) ko je dobavitelj posrednik/veletrgovec
Pričakovali bi, da bo bolnišnica z velikimi letnimi količinami nabave, kot sta na primer OB Valdoltra ali UKC Ljubljana, dosegla v pogajanjih z dobavitelji nižje cene. In obratno: da bodo bolnišnice, ki vstavijo manj umetnih kolkov, plačevale višjo ceno za enake protetične elemente. Toda analiza, razen v primeru Lime, tega ne potrdi.
Spodnja tabela kaže, da dobavitelj Mark Medical Valdoltri prodal umetne kolke proizvajalca Zimmer po skoraj enaki ceni kot SB Slovenj Gradec, ki je lani vgradila devetkrat manj umetnih kolkov.
b) ko je dobavitelj proizvajalec sam
V primerih, ko je bolnišnica nabavila umetne kolke neposredno od proizvajalca oz. njegovega zastopniškega podjetja, je bila cena opazno nižja. Primerjava tudi pokaže, da je višja količina nabave vplivala na nižjo ceno.
Proizvajalec Lima umetne kolke prodaja tudi prek svojega podjetja Lima Corporate. Ortopedska bolnišnica Valdoltra, ki opravi veliko število operacij kolka, je pri tem dobavitelju dosegla bistveno nižjo ceno, kot SB Brežice z minimalnim številom takšnih posegov. Spodnja tabela kaže kar 58 % razliko v ceni – v prid Ortopedske bolnišnice Valdoltra.
FINSKA: ZA ENAK KOLK TISOČ EVROV MANJ
Za primerjavo cen s tujino smo uporabili podatke iz Finske, ki se uvršča med država z najmanjšo stopnjo korupcije. Uradni podatki Univerzitetne klinike Coxa v Temperi na Finskem kažejo, da pri istem proizvajalcu za enak izdelek lahko dosežejo bistveno nižjo ceno.
Za umetni kolk proizvajalca Zimmer so slovenske bolnišnice plačale od 300 do 600 evrov več kot finska univerzitetna klinika. Na Finskem kolke dobavlja proizvajalčevo zastopniško podjetje, medtem ko je v Sloveniji dobavitelj proizvajalca Zimmer posredniško podjetje Mark Medical.
Za umetni kolk proizvajalca Lima, ki ga prodaja zastopniško podjetja Lima Corporate, so nekatere bolnišnice v Sloveniji dosegle nižjo ceno kot finska klinika pri podjetju Zimmer. To velja za kolčni vsadek s kovinsko glavo, ki so ga po nižji ceni kupili v OB Valdoltra ter SB Celje in SB Jesenice.
Pri keramičnem kolku, ki se uvršča v višji standard, pa na Finskem pri izdelku proizvajalca Zimmer dosegajo bistveno nižjo ceno kot so za primerljiv vsadek pri Limi plačale slovenske bolnišnice – v primeru SB Nova Gorica razlika znaša prek tisoč evrov.
OB Valdoltra skoraj 160 tisoč evrov več glede na finsko ceno
Če bi OB Valdoltra Zimmer kolk s kovinsko glavo nabavila po finski ceni, bi plačala 336,67 € manj. OB Valdoltra je v letu 2015 vgradila 419 kovinskih kolkov in je torej na letni ravni zanje plačala 141.064,73 € več, kot bi v primeru, če bi jih plačala po finski ceni.
V primerjavi s Finsko je OB Valdoltra plačala dražje tudi Zimmer keramični kolk, za katerega je dala 637,08 € več. Vgradila je 28 tovrstnih kolkov, kar pomeni, da je na letni ravni plačala 17.838,24 € več, kot bi v primeru, če bi plačala po finski ceni.
Za oba Zimmerjeva umetna kolka, kovinski in keramični, je torej OB Valdoltra na letni ravni plačala 158.902,97 € več, kot bi v primeru, če bi kolke nabavila po finski ceni.
DOBAVITELJI
Umetne kolke, ki smo jih cenovno primerjali, je slovenskim bolnišnicam dobavilo pet različnih dobaviteljev, med njimi izstopata Primsell in Mark Medical.
Primsell dve desetletji dobavlja umetne kolke izključno SB Nova Gorica, in sicer kolke proizvajalca Lima. Isti proizvajalec je vsem drugim slovenskim bolnišnicam umetne prodajal sam oz. prek svojega zastopniškega podjetja Lima Corporate. Primsell je v letu 2015 novogoriški bolnišnici umetne kolke prodajal po 71 % oz. 65 % višji ceni kot Lima Corporate ostalim slovenskim bolnišnicam. Lahko bi rekli, da je ta razlika v ceni Primsllova provizija.
Mark Medical prodaja umetne kolke proizvajalca Zimmer po cenah, ki so bistveno višje od cen istega proizvajalca v finski kliniki in po višjih cenah umetnih kolkov proizvajalca Lima, ki kolke trži sam. Mark Medical v različnih bolnišnicah dosega skoraj enake cene, ne glede na velike razlike v količini nabave.
Med bolnišnicami pri dobavah izstopa Ortopedska klinika UKC Ljubljana, ki umetne kolke 12 proizvajalcev kupuje prek 8 dobaviteljev. Na količinsko največjega proizvajalca, podjetje Stryker, odpade le 28 % vseh umetnih kolkov. Ta klinika kupuje tudi umetne kolke s continuum čašico, ki so najdražji – takih ne vgrajuje niti Valdoltra kot specializirana ortopedska bolnišnica.
Spodnja tabela prikazuje prejemke dobaviteljev, kot jih beleži Supervizor, podatki ne veljajo samo za plačila umetnih kolkov:
Podjetje Mark Medical s sedežem v Sežani je bilo ustanovljeno leta 1992 pod imenom Auremiana. Ustanovili sta ga podjetji Vega Finanz iz Luksemburga in Mark S.R.L. iz Italije. Nekaj let kasneje je v lastništvo vstopilo podjetje KB1909.
Vega Finanz ima sedež na istem naslovu kot podjetje Intercorp S.A., ki se kot posrednik za odpiranje slamnatih podjetij pojavlja v panamskih dokumentih. Med zastopniki Vega Finanza je bil tudi italijanski poslovnež Filippo Dollfus, ki je bil vpleten v odpiranje slamnatih podjetij v davčnih oazah ter leta 2015 v Italiji obsojen na zaporno kazen.
Vega Finanz je bil do lani skupaj s KB1909 lastnik podjetja Distriest, ta pa je največji lastnik časopisnega podjetja Mladina.
Mark Medical je bil prek Daria Zuppina (Darija Cupina) povezan z nekdanjo zamejsko finančno družbo Safti, ki je bila v 90. letih v ospredju istoimenske politično-obveščevalne afere. Dario Zuppin (Darij Cupin) je bil predsednik Saftija, 11 let pa tudi član nadzornega sveta Mark Medicala.
Lani je 100 % lastnik podjetja postal italijanski Mark Medical S.P.A., ta ima hčerinska podjetja tudi na Hrvaškem, v Srbiji in BiH.
Od leta 2011 je direktor podjetja Mark Medical Aleš Nanut.
Mark Medical je od leta 2003 zaslužil slabih 211,6 milijonov evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 dobrih 16,4 milijonov evrov. Večinoma posluje s slovenskimi bolnišnicami, ostali prihodki predstavljajo le nekaj odstotkov celotnega prihodka ali pa so celo negativni.
Lastnik in direktor podjetja Primsell s sedežem v Ajdovščini je Aleš Furlan iz Renč. Podjetje sta leta 1989 ustanovili podjetji Primorje Export in Lagon Trading iz Škotske. Leta 1993 v lastniško strukturo vstopita Aleš in Franc Furlan. Med letoma 1991 in 2004 je Franc Furlan zastopnik podjetja, na tem položaju ga zamenja sin Aleš Furlan, ki je direktor še danes. Aleš Furlan je skupaj z Lidijo Furlan solastnik podjetja Primsell Trading.
Primsell je posloval samo s SB Nova Gorica in UKC Ljubljana, vendar z ljubljansko bolnišnico v precej manjši meri. Od leta 2003 je Primsell prejel slabe 3 milijone evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 slabih 185.000 evrov.
Mariborsko podjetje je slovenska podružnica podjetja J. S. EVRO GmbH iz Tuttlingena. Nemški J. S. Evro sta leta 1985 ustanovila Josef (Jože) in Draga Strnad. Leta 1993 je Jože Strnad ustanovil slovensko in bolgarsko podružnico. Zastopnica podjetja je Ljudmila Ramot, med letoma 2004 in 2008 ga je zastopal Franc Strnad.
Podjetje živi samo od denarja proračunskih uporabnikov: od leta 2003 je prejelo dobrih 25,8 milijonov evrov javnih sredstev, samo v letu 2015 pa slabih 2,4 milijona evrov. Te zneske je prejel od 13-ih bolnišnic, med njimi največ od UKC Ljubljana in UKC Maribor.
Impakta Ortomed je leta 2007 ustanovilo podjetje Impakta, katerega lastnika in direktorja sta Žiga Vrhovec in Jorg Kosler, prek njunih podjetij HP Investa (Kosler) in Primus Investa (Vrhovec). Pred dvema letoma je Impakta svoj delež prodala podjetju Sanimed, tako je ta, skupaj z Miroslavom Petkovškom (lastnik od 2008, direktor od 2007), lastnik Impakte Ortomed.
Sanimed sta leta 2013 ustanovila Kosler in Vrhovec prek njunih že omenjenih podjetij, a sta kaj kmalu izstopila iz lastništva, vanj pa je vstopilo avstrijsko podjetje KLU Beteiligungs, katerega lastnika sta Josef Huainigg in Adolf Rausch, prek njunih podjetij Anjoni Beteiligungs (Huainigg) in Dr. Rausch (Rausch). Adolf Rausch je bil od 2013 do 2016 tudi direktor Sanimeda, sedaj pa je direktor Jorg Kosler. KLU Beteiligungs je tudi lastnik podjetij, ki sta spadali v skupino Impakte – od 2015 lastnik Impakte Eni in od 2014 večinski lastnik Impakte Metal.
V skupini Impakte je bilo oz. je še vedno več podjetij, med njimi tudi dobaviteljsko podjetje Impakta Medikal oziroma Meditrina, nekatera druga pa so povezana z avstrijskimi, nemškimi in švicarskimi podjetji. V podjetju Imparo pa je bilo kratek čas solastnikv lastništvu za kratek čas najti tudi podjetje Taxgroup Matije Šešoka, sina Dušana Šešoka.
Impakta Ortomed je od ustanovitve prejela slabih 16,9 milijonov evrov javnih sredstev, lani pa slabih 2,5 milijonov.
Lima Corporate je proizvodno in dobaviteljsko podjetje ortopedske in travmatološke medicinske opreme iz severne Italije.
Je nizozemska izpostava korporacije Zimmer Biomet iz Združenih držav Amerike.